Spominčica

Za začetek plezalne sezone, sva s Ksenijo splezala to smerco v Begunjski Vrtači. Smer je dolga 150 m in v celoti navrtana. Skala v prvih dveh raztežajih ni najboljše kvalitete, zato je potrebna previdnost. V zadnjem raztežaju, ki je najlepši, pa se tudi skala izboljša. Za sestop je potreben en spust po vrvi z dvojno 60m vrvjo. Če imamo enojno vrv 60m, pa sta potrebna dva spusta. Sidrišča za spust so urejena. Midva sva opravila dva spusta, da sva hkrati ponovila osnove spusta po vrvi.

 

Begunjščica (Centralna grapa)

Včeraj sva se po naključju s Ksenijo srečala v Španovem vrhu. Po klepetu in martinčkanju na toplem sončku, je najina debata stekla v današnji dan. Tako sva se ob 6:00 uri dobila  in se z vozilom odpravila na Ljubelj. Med potjo  sva malo kolutkala ali Begunjščica ali Vrtača? Odločila sva se za prvo izbiro. Od doma na Zelenici, sva jo krenila proti vstopu v Centralno grapo. Z odliko sva po dobri uri hoje opravila z njo in se veselila novega vrha. Razmere za hojo navzgor po trdi snežni podlagi. Sestopila sva po Šentanskem plazu in nato navzdol na Ljubelj. Ksenija je že drugo zimsko plezalno smer odpravila z odliko, zato sem zelo ponosen nanjo in se vnaprej veselim druženja z njo na vsaki turi, ki si jo bo zaželala. Krasno izkoriščen dan v prijetni družbi, kljub slabi napovedi naju je grelo sonce.

Mala Mojstrovka (Župančičeva in pripravniška grapa)

Za danes je bila napovedana ohladitev in vetroven dan, kar se je na Vršiču popolnoma izkazalo. Kljub temu smo Ksenija, Urša, Tomaž, Luka in jaz zbrali pogum in se odpravili proti vstopu do Pripravniške grape. Mrzel severni veter se je med hojo navzgor umirjal, in ko smo prišli na sonček je bilo že prijetno toplo. Odločil sem se, da gremo po Župančičevi grapi, ki te pripelje skoraj na vrh Mojstrovke. Razmere za vzpon so bile odlične po trdem škripovcu, štapne so bile tudi lepo narejene. V zadnjih metrih vzpona pa je zopet močno pihalo v sunkih. Po slabih dveh urah smo bili na vrhu in se zaradi močnega vetra hitro odpravili navzdol proti Grebencu. Urša je s seboj nesla smuči in veselo odsmučala navzdol. Midva z Lukom sva sestopila po Pripravniški grapi navzdol. Ksenija in Tomaž pa čez Vratca na Vršič. V obeh grapah je bilo ogromno plezalcev, tudi v Butinarjevi sem opazil dva, vendar zgleda precej kopna. Kljub vetrovnemu vremenu smo se imeli luštno. Lepo smo izkoristili dopoldne. Zaključili smo pri Tonki na toplem čaju.

 

Visoka polica Diretisima

Za sredo je bilo napovedano lepo vreme, zato sva bila z Božom enotnega mnenja da obiščeva dolino Belih vod v zahodnih Julijcih. Jutro je bilo zelo hladno, -4 stopinje ko sva stopila iz vozila. Postopoma se je z vzpenjanjem tudi ozračje segrevalo in nad kočo Bruner naju je pozdravilo sonce. Ko sva prispela do vstopa v smer, sva še malo posedala na sončku, da se je še malo ogrelo potem pa sva se najprej lotila desne Diretisime. Smer vstopi 50 m desno od Diretisime in te 2 dveh raztežajih vodi do vstopa v izrazit kamin. Smer gre po kaminu 2 raztežaja, kjer moraš splezati dva detajla V. Nato sledi lepo poplezavanje III-IV do vrha smeri. Smer ni nič opremljena, izjemoma so stojišča, zato sva smeri dodala tri klini. Božo je celotno smer splezal v vodstvu. Sledili so trije spusti po vrvi po smeri Diretisima, kjer imaš urejena sidrišča za spust. Potem sem bil za plezanje v vodstvu na vrsti jaz. Splezala sva še Diretisimo, ki je res prava lepotica. Prvi raztežaj gre skozi znamenito okno, možen je tudi lažji obvoz. Potem pa smer sledi črni razčlembi tri raztežaje imenitnega plezanja, polnega peščenih ur, rogljev in skalnih mostičkov, kjer si z lahkoto nameščaš sprotno varovanje, tu in tam se najde tudi kakšen klin. Po 4 raztežajih pa se stena položi in do vrha plezaš II-III približno dva raztežaja. Skala me je spominjala na Dolomitsko. Zopet sva se spustila po vrvi na vstop smeri, pospravila opremo v nahrbtnik in se odpravila v dolino. Za nama je bil prekrasen jesenski dan.

 

Prečenje Zeleniških Špic

Lani sem prvič šel ta lep greben v Kamniško Savinjskih Alpah. Bil mi je všeč, zato smo se v torek Božo, Grega iz GRS Kranjska Gora in jaz odpravili poplezavat po tem lepem grebenu. Grega mi je že na začetku letošnjega poletja izrazil željo, da bi rad malo pobližje spoznal Kamniške Alpe, zato sem predlagal Zeleniške špice. Skozi Repov kot smo se odpravili na Staničev vrh in prečili greben do Srebrnega sedla. Sestopili smo iz Srebrnega sedla skozi Repov kot na Jermanco.