Romatenspitze

Končno zopet na smučke po enem mesecu:) S Sandro sva se  kar lep čas nazaj menila in usklajevala s časom za kakšen turni smuk pri naših severnih sosedih. V petek zvečer mi je omenila Romatenspitze in z veseljem sem se odzval, saj je bila že dolgo časa mojem seznamu želja. Tako smo se zjutraj Sandra, Tomaž in jaz odpravili proti Mallnitzu. Na parkirišču se nam je pridružila še ekipa iz Štajerske. Z taxijem smo si skrajšali pot do planine Jamnig. Od tam pa peš proti Romatki. Po uri hoje smo prispeli do slikovite Peterbauer hutte. Malo smo potešili žejo nato pa nadaljevali po prostranih pobočjih proti našemu cilju.  Najprej smo vzpeli po senčnem delu doline proti prvemu robu. Prvi obiskovalci današnje ture so že odsmučali z vrha. Po slabih treh urah smo vsi stali na vrhu. Sledilo je fantastično vijuganje, za vriskat proti dolini. Razmere so bile fantastične. Tura mi je bila ena lepših letos, zato res še enkrat hvala Sandri za izbor in vožnjo, mel smo se super, štajerska ekipa je poskrbela za smeh in motivacijo,  kljub temu da sem bil na vrhu pošteno utrujen.

 

Triglav

Po delovnem dopustu v Zagrebu na Snežni kraljici sem od daleč občudoval Triglav iz Slijemena. Sandra mi je dala namig, da so razmere vrhunske in res je bilo danes temu tako:)) S Papijam sva danes ob 5h krenila iz Krme in ob 8:30 bila na Kredarici.Sledilo je reduciranje odvečnih stvari iz  nahrbtnikov in vzpon na sam vrh. Razmere za vzpon so bile res enkratne, trd škripovec do samega vrha. Stopinje iz Kredarice na vrh so narejene, tu in tam tudi jeklenice in klini gledajo iz snežne površine, toda nama niso prišli v pomoč. Razgledi na vrhu so fenomalni, vse do Učke, Snežnika, Pohorja in Gorjancov:), sonček, bezvetrje, toplo:)) Super. Sestopila sva po smeri vzpona nazaj na Triglavski dom na Kredarici. Privoščila sva si kratek odmor in nato sestopila v Krmo. Še za nasvet za turne smučarje: pripelješ se do Polja. Za vzpon pa se stopi na smuči lahko že na Vrtači, vsekakor pa odsvetujem spust s smučmi. Večja količina snežne odeje se začne nad planino Zgornja Krma (Prgarica).

Glinščica

Zadnji dan pred napovedanimi padavinami smo se Marko, Papi in jaz odpravili v dolino Glinščice. Po jutranji kavici v Kozini smo ravno pravi čas prispeli na parkirišče pred gostilno in se odpravili proti stenam. Najprej smo se podali v smer Spigolo verde. Smer je bila večino časa plezanja v senci, zato smo se na vrhu odločili, da Mirabilis in Navus pustimo za naslednji obisk Glinščice. Vsi smo bili enotnega mnenja da splezamo še eno na sončku. Po sestopu mimo cerkvice smo se po dolini odpravili mimo vasice in čez potok na sončno stran pod Veliki raz. Smer je prava lepotica, popestri jo previs v tretjem raztežaju (5C), ki je bil za posladek še nemarno moker, zato sem se moral pošteno potruditi, da sem opravil z njim. Nad previsom te čaka lepa poka, nato pa še en lep raztežaj do vrha. Na začetku tretjega raztežaja vzporedno na desni strani poteka še ena smer, ki je sigurno težja, zato pazljivo, da te ne zavedejo svedrovci. Sestopili smo čez Kraški rob na kolesarsko stezo in potem po isti poti nazaj v dolino. Krasno izkoriščena lepa nedelja.

 

Breitwand (Seinerseit)

Danes sva se z Matejem iz GRS Kranjska Gora odpravila na sončno stran Milšteterskega jezera. Nad vasico Dobriach je na sončku lepa granitna stena, kjer sva danes splezala to lepo smerco. Do vstopa v smer je kratkih 15 min hoje. Nato pa sva uživala v šestih raztežajih plezanja v granitu. Edino sitno mesto v steni je kamin v četrtem raztežaju, če ga plezaš z nahrbtnikom, tako kot sem ga jaz. Nahrbtnik močno odsvetujem!! Zadnji sedmi raztežaj je malo izsiljen, drugače pa top smer. Čez steno se vije tudi slikovita ferata, ki jo smer Seinerseit dvakrat preči. Sestop vodi po prijetni stezici, ki je na nekaterih mestih varovana z jeklenico in te v slabih pol urce pripelje do parkirišča nad cerkvijo.

Rigljica

Danes sva se z Sandro odpravila v samoten, divji, Martuljški konec naših gora. Zjutraj ob 7h sva se odpravila iz Gozd Martuljka proti Kurjemu vrhu. Pot se začne sprva po gozdni vlaki, nato pa po lepi stezici, ki te pripelje v krnico pod Rigljico. Malo pod Kurjim vrhom so naju pozdravili prvi sončni žarki, zato sva na vrhu Kurjega vrha naredila kratek odmor. Pot sva nadaljevala čez Rigeljne do vrha Ruševega grabna kjer se začne plezalni del ture. Na stezico, ki gre iz Kurjega vrha čez Rigeljne moraš biti zelo pozoren, če ne si kaj hitro prenizko ali pa na vrhu enega od Rigeljnov, kjer ni možen prehod direktno po grebenu. Čez prvo steno Rigeljice, kite pripelje na izrazito škrbino sva se podala nenavezana plezaš max II stopnjo. Potem pa sva naredila kratek spust po vrvi in se podala pod ključni del stene, ki te popelje na vrh. Po dveh raztežajih plezanja sva se ponovno razvezala in kmalu stala na vrhu te malo obiskane gore. Sestop sva opravila v treh spustih po vrvi in nato čez Rigeljne in pred Kurjim vrhom zavila desno na pot, kjer si hitreje v krnici pod Rigljico, nato pa po poti, ki se priključi iz Kurjega vrha nazaj do vozila.