Dolomiti

Tudi letošnje leto sva se s Tomažem odpravila v Dolomite. Matej in Aleš iz GRS Kranjska Gora, ter Petra iz AO Cerkno so bili že v kampu Dolomiti v Cortini, zato sva se odločila da se jima pridruživa v tem kampu. V petek sva se odpravila na prelaz Valparola in splezala Via Ibex V- 500m. Smer je prava plezalna poezija. Naslednji dan sva se odpravila v Falzarego Torri in splezala Via normale 140m IV- in via della Guadi 180m IV v večjem stolpu. Ker sva imela še čas sva se odpravila pod južno steno Lagazoija in splezala smer Via dell Bucco 250m, ki je ocenjena III-IV?? Skratka smer poteka v prvih 4 raztežajih v popolni navpičnici, ki jo v 3 raztežaju zapira streha, čez katero se moraš zbasati čez. Smer je bila tudi fantastična, naklonina popusti po 4 raztežaju. Dalje poteka po sistemu kaminov do izstopne grede.

Viteška smer

Danes sva se v popoldanskem času z Juretom odpravila na Vršič. Zaradi možnih ploh in neviht sva se odločila za Viteško smer v steni Grebenca pod Bunkarjem. Smer ponudi lepo plezanje v škrapljasti skali. Le razdalje med svedrovci v prvih dveh raztežajih so po mojem mnenju kar v velikem razmaku. Jur je splezal v vodstvu do konca drugega raztežaja. Nato se naju nebo ni več usmililo, veter je iz smeri Trente prinesel črn oblak :) Ko sem plezal drugi raztežaj se je močno ulilo zato sva bila primorana se po dveh spustih po vrvi  spustiti na vstop smeri. Za smer nama je zmanjkal zadnji najtežji raztežaj 6C. Smer bova sigurno ponovila ob prvi priložnosti do vrha. V steni sva pustila vponko na drugem stojišču in pomožno vrvico na vrhu prvega stojišča. “Za češnjo na torti današnjega dne, sva doživela v Erjavčevi koči toplo in prijetno gostoljubje iz strani tam zaposlene, ko sva v kočo prišla vsa premočena”

 

 

Zeleniške špice in Planjava

Za nedeljo so bile popoldne napovedane plohe, zato sva s Tomažem ob 4 uri krenila iz Jesenic proti Kamniški Bistrici. Pot sva si malo skrajšala z vožnjo po makadamski cesti do Jermance in si s tem prihranila eno uro hoda. Nadaljevala sva skozi Repov kot proti Staničevem vrhu. Od tam se začne plezalni del čudovitega prečenja Zeleniških špic. Za ogrevanje te čaka takoj tehnično najtežji del ture (spust iz Staničevega vrha). Po izpostavljenem plezanju navzdol sva zadihala lažje. Na vrhu je tudi prusik okoli ruševja za spust po vrvi. Sledilo je čudovito prečenje proti vrhu Špic do znamenite nebeške lojtre, ki te popelje v plezanju II-III stopnje na vrh Špic. Skala je tu res vrhunska. Iz vrha špic sva nadaljevala, čez 2 špici in potem se moraš držati bolj leve strani proti Srebrnem sedlu. Po 4 urah in pol sva na Srebrnem sedlu naredila malo pavze. Nato pa sva se odločila da naskočiva še vrh Planjave, in nato čez Kamniško sedlo na pivo in nazaj v dolino mimo pastircev. Veliko lepša pot navzdol, kakor skozi Repov kot.

 

 

Venček Vršiških in Zajeda v Blažčevi skali

Prejšnji teden me je poklical Matej iz GRS Kranjska Gora, za dopoldansko plezanje. Odločila sva se za Vršič, ker so kratki dostopi za katerokoli smer. Splezala sva Pokljuško smer v JV steni Šitne glave. V sredo sem se z Benijam odpravil v Blažčevo skalo nad Dovjem. Moj prvi obisk tega plezališča. Splezala sva Zajedo. Smer je lepa, razgledi iz smeri fantastični. Detajl v začetku 3. cuga 5b pa si zasluži višjo oceno. V četrtek smo z Juretom in Uršo splezali Vidovo smer z vstopno zimsko varianto na Kamenkov steber v Šitni glavi. Sestopili smo v dveh spustih po vrvi po smeri. Ker se nam ni mudilo domov smo splezali še Pokljuško smer. Včeraj pa so se odpravili Metod, Beni, Tomaž, Jur in jaz ponovno na Vršič. Midva s Tomažem sva splezala steber ob kamenkovem kaminu, Metod in Beni pa Vidovo smer z vstopno zimsko varianto na Kamenkov steber.Sestopili smo po Vidovi smeri po dveh spustih po vrvi. Potem pa sva z Juram splezala Kamenkov kamin, Metod in Beni pa steber. Za spust po vrvi močno odsvetujem grapo na levi strani od Pokljuške smeri, kjer je na vrhu urejeno sidrišče za spust. Grapa je polna ogromnih nestabilnih skal in lusk, drobirja… včeraj bi se lahko končalo veliko slabše kot se je:((

Praznično plezanje v Begunjski Vrtači

Na velikonočni ponedeljek,je bilo napovedano še lepo vreme, zato sva se s Ksenijo odpravila na Ljubelj. Po nedeljskem plezanju na Urbasovi skali s Petrom, Juretom in Dorotejo sem se odločil, da bo smer Janc – Mali primerna za oba. Tako sva v ponedeljek šla to lepo smer. Na vstopu v smer smo se srečali z Markom in Urošem. Tako, da nam dolgčas v steni ni bilo. V smeri sem opazil nekaj novih svedrovcev, tako da je smer začetnikom še bolj varna kar se tiče vmesnega varovanja. Po treh urcah plezanja sva izkoristila lep dan še za smer Kiklop. Tudi ta smer se mi zdi za začetnike lepa in varna. Za sestop je potreben spust po vrvi, zato sva še pred izpitnimi roki ponovila to veščino v alpinizmu.