Na senčni strani mesta, na vrhu pa gloria.

14.1.2023

cilj: Begunjščica 2060 m

izhodišče: Tinčkova koča

tura: Koča pri izviru Završnice – Koča na Zelenici – Ipsilon grapa – Vrh Begunjščice – Centralna grapa – Koča pri Izviru Begunjščice – Tinčkova koča

7:00 Jutranja zarja je že zarisala najlepše prizore po nebu, ko smo se zbrali pred ferajnom. Bolj ali manj lahkih nog in težkih ruzakov, do zob oboroženi z vso potrebno opremo, smo se zapeljali do Tinčkove koče, čeprav še vedno nismo prepričani, katera je zares Tinčkova😊. Cesta do izhodišča je bila kopna, le v zgornjem delu precej razrita in odlična za testiranje amortizerjev.

Pot nas je vodila skozi gozd in sčasoma smo naleteli tudi na snežno podlago. Kratek postanek, nekaj anekdot ter besed o samih razmerah. Hlad jutra nas je kaj kmalu potrepljal po rami in krenili smo proti koči pri izviru Završnice. Tam smo se raztovorili, se pobližje spoznali s svojo opremo, si nadeli žolne in jih tudi preverili. Med tem časom nas je dohitel tudi Aljoša, ki nas je spremljal na smučah in nam na poti do Zelenice ter kasneje do Vrha predal nekaj napotkov in znanja glede preizkušanja snega in opazovanja razmer na turi.

Pod samim vstopom v kar precej pokončno pobočje Begunjščice, smo si pred kočo na Zelenici nadeli dereze, pasove, čelade, palice pa so zamenjali cepini. Z Andražem smo ocenili razmere z redukcijsko metodo in naš minibus se je priklopil na avtocesto proti vrhu Begunjščice. Zavili smo vzhodno od centralne grape proti ipsilon grapi, ki ima naklonino od 35° do 50°. Andraž nam je pokazal izvedbo prereza snežne odeje, preizkus trdnosti snežne odeje ter izdelavo sidrišča z varovanjem. Cepetali smo od navdušenja ali pa le od mraza, zato smo bili veseli vnovičnega štarta proti vrhu.  Ko smo dosegli greben nas je skozi meglice in oblake pozdravilo sonce, prikazala pa se nam je tudi gloria.

Kratka pavza, nato pa previden sestop po centralni grapi do Koče pri izviru Završnice. Analize, kot se spodobi, nismo izpustili, in tudi zato je bila pot do avtomobilov lahkotnejša.

Uspešno smo premagovali temperaturne razlike Maša, Teja, Pija, Renata, Nastja, Mac, Matej,  znanje in štrik nam je z veseljem predal Andraž, svoj kos štrudla si je z vlogo padajočega soplezalca zaslužil Mare, Aljoša pa se je naužil nekaj abručanja in smuke.

Fletn je blo!

One Reply to “Na senčni strani mesta, na vrhu pa gloria.”

Dodaj odgovor