V soboto sva se z Nikom (GRS Radovljica) odpravila na Vršič splezat Smer po zajedi, katera je bila ena mojih prvih še kot tečajnica. Na parkirišču sva srečala Božota in Lidijo in njuna opazka, da smer zna biti mokra, je bila pravilna, tako da je kakšen cug popestrila tudi mokrota. V spominu sem jo imela za lažjo, pa je vseeno kar konstanta in pokonci, z kar nekaj klini, a vseeno zelo krušljivimi (težkimi) deli. Šele izstopna cuga sta lahka, pa še tam je treba biti previden v krušljivi prečki. Vseeno lepa sobota, s presenetljivo malo gužve v steni. Le skupina plezalcev na najini desni bi se morala naučiti malo hribovskega bontona.
