V četrtek je Raf rekel, da si v petek lahko vzame mal frej (saj delo, tako vedno počaka) in gremo eno zlest. Tako smo se dobili v petek zjutraj na parkirišču pri izviru Savice. Dan se je začel z hladnim jutrom, ki pa je hitro postal precej topel dan. Modrina na nebu je obetal prijeten dan in je tud res bil. Od parkirišča smo se usmerili čez mostiček in ob potoku, po poti, ki vodi proti Ukancu. Pet minut hoje in še po bregu dol in potem levo, po poti mimo neke lesene hiške naravnost v gozd. Raf je spotoma gradil možice, da se bo smer lažje našla. Po strmem bregu mal navzgor, mal desno, pa smo bili pod steno, pod smerjo Jao. Fajn plezarija, še posebej lahko uživaš, če se lahko šlepaš kot drugi v navezi. Na nekaterih mestih si malo utrjeval, kako se pleza na trenje, ker oprimke si si lahko pričaral samo s celo dlanjo. V tretjem raztežaju, še mal enega krajšega kamina, mal plezanja s hrbtom naslonjenim na skalo,, mal s pomočjo grma, pa si skoz. Še en kratek skok čez gladko skalo, pa smo bili na vrhu smeri. Sledil je še abzajl dol, kar je bil še seveda dodaten užitek. Proti koncu si ga lahko malo popestriš s pristankom na manjšem drevesu, če ti ne uspe, da se mu izogneš. Malo pa ti lahko zagode tudi štirik, ki ga po abzajlu ne moreš dol potegnit, a na srečo z Rafovim manevriranje, tudi to uspe. Še zadnji abzajl, pa smo nazaj dol tam kjer smo začel. Sledi hlajenje nog in kratek počitek v senci. Pospravimo opremo in nazaj skozi grmovje in gozd proti avtu. Seveda, ker je sonce kar pošteno grelo ke v skale ne gre brez obveznega hlajenja od znotraj in seveda obvezne analize. Zame res lepa smer in preživet super dan. Hvala Raf za pomoč pri temu in ne se preveč jezit, če te bo petkovo delo v ponedeljek lovilo….hvala Luka ker si prispeval za ta lepo preživeti dan…
