Ta vikend sem bil na taboru KA v Krnici. Zbralo se je v vseh dneh 16 udeležencev. Iz našega ferajna sem jaz pomagal Mariji in Jasni pri izvedbi tabora, Matevž in Doroteja pa sta se tabora udeležila.
Z Matevžem se že nekaj časa meniva, da bi kaj splezala v Špiku, kjer še nihče ni bil. Izbrala sva Cizljevo smer, ki poteka po iz doline dobro vidni poči nad Orlovo glavo. Glede na vse zgodbe ki sem jih slišal o podorih in tezavnostih me je sicer malo skrbelo a se je izkazalo da so bile skrbi odveč. Smer je sicer zahtevna a je skala odlična in varovanja dovolj. Tip ture je podoben kot plezanje v Sfingi, ko imaš 600m šodra da prideš do težav.
začne se s strmimi ploščami, ki jim sledi 3 raztežaje še bolj strmih zajed in poči, nato pa sva po varijanti prečila v Krušicevo smer, kjer se stena položi, a je do vrha še daleč, težave pa ne presegajo pete stopnje. Po sedmih urah sva bila na vrhu, kjer sva dehidrirana sestopila po kačjem grabnu. Smer namreč poteka po vzhodnem razu in iman posledično precej sončno lego.
V soboto pa sva se po priporočilu Domna in Vesne podala v Centralno smer v Zadnjem Prisanku. Tudi o tej smeri sem slišal veliko zgodb, ki pa tudi tukaj ne držijo. Smer ima najboljšo skalo od vsega kar sem plezal v Julijcih, frendi in klini pa lepo prijemljejo. Podrta je edino prečka, ki pripelje v izstopni žleb.
Smer se začne položno, kmalu pa strmina naraste in prideš do prvih težav. Tu sem nadaljeval kar naravnost, ker me je zavedel klin s prusikom in namesto obvoza preplezal sistem previsnih poči, ki me je pripeljal nazaj v smer. Tako sva imela za kakšen + težje plezanje a je bilo precej lepo. Smer nato sledi počem in kaminom do druge police, kjer pa nato zavije v izstopni žleb, kjer čakajo natežja in najlepša in nastrmejša mesta. Plezanje me je tu spomnilo na Marmolado.
Vsekakor smer vredna ponavljanja, zahteva pa navezo, ki nima problemov v konstantnih šesticah. Pri sestopu sva pa naredila napako in sestopila skozi zadnje okno namesto po bližnjici (za katero sva izvedela pozneje) in si tako sestop podaljšala za uro in pol.
Za zadnji dan tabora je pa zmanjkalo kondicije in motivacije.
Bravo fanta, predvsem me veseli, da je še nekdo plezal Centralno v Zad. prisanku. To smer sem leta 1987 plezal z Bendžotam in je res kar zahtevna in doolga…in doolg sestop. Tko, da taki dve turi zaporedoma je fejst super!!
Zadnja leta ima več ponovitev pa se počasi otresa mitov in legend