Včeraj sva se z Gregom (GRS Radovljica) odpravila proti Veliki Mojstrovki. Na ruzakih sva imela tudi cepin, saj nisva vedela kaj naju čaka na dostopu. Sta že dve zaplati snega, ki pa ju brez večjih problemov rešiš.
Smer je ena lepših klasik, kar pokonci in z malo ‘šodrastih cugov’. V smeri je veliko klinov, kakšen frend vseeno pride prav, ne smejo pa te zavesti štantje, ki jih je v smeri več kot bi jih bilo potrebnih. Meni najlepši del smeri se začne v zadnji tretjini smeri, naprej od znane prečke v levo in vse do vrha, saj za spremembo od drugih smeri dejansko priplezaš čisto na vrh, skala pa je tudi vrhunska.
Smer je kljub vijuganju levo-desno logična, v smeri sva bila sama, prav tako pa nisva srečala nobenega v drugih smereh.