Pocarska smer

Včeraj z Urošem po moji nočni in pred njegovo popoldansko službo nisva mogla nekam prav daleč, zato sva šla kam drugam kot na Vršič 😉 V spisku prijetnih smeri nama je manjkala še Pocarska, zato sva kar veselo odpeketala po žgočem soncu proti vstopu. Rdeči klin naju je pozdravil, pošlihtava opremo in brž v steno. Prvi cug je prijetno naložen, drugi še bolj, novi štant na začetku tretjega pa je prekrasen. Tretji cug v zajedi je prijetna plezarija, zmoti te le podatek, da je na naslednjem sidrišču ena ploščica svedrovca odšraufana- le kdo je bil ta neprijatelj? Ker tega nisem pričakoval, sem suvereno potegnil naprej- ko mi je začelo zmanjkovati robe in ko je bilo trenje že kar precejšnje, sem z veseljem višje gori zagledal stari klin ob svedrovcu. Plezanje naprej po dobri skali je uživancija, sledi še obvezno slikanje in brž po šodrasti poti nazaj na Vršič- lepa smer, bravo Raf 😉