Od 28.10. do 01.11.2016 smo imeli tabor v Paklenici. Udeležilo se ga je 25 članov in bodoča članica, ki jo imamo že za “našo”, vendar utrjuje roke in noge zaenkrat samo še po ravnem. 🙂 Nekateri so bili v Pakli že kak dan prej, drugi so prišli dan kasneje, tako da je bilo kar razgibano s prihodi in odhodi. 🙂
Tisti, ki smo potovali s kombijem smo se vmes zapeljali na Tulove grede, kjer je veliko plezalnega ambienta. Izvidnica je uspela in se zna zgodit, da v prihodnje pridemo v ta konec Velebita brusit prste in plezalke. 🙂
V Paklenici je bilo vse dni čudovito vreme. Glede na vreme in krompirjeve počitnice je bilo v kanjonu veliko slovenskih navez, da se je počutilo kakor doma.
Naše naveze so plezale smeri po svojih psihofizičnih zmožnostih. Nekateri so se poskusili tudi v težje ocenjenih smereh, zato je bilo zadovoljstvo večje. Tisti člani in članice, ki so prvič otipali pakleniško skalo so bili nad njo zelo navdušeni in so zatrdili, da se zagotovo pridejo spoprijet z novimi smermi.
Trije člani so si vmes vzeli plezalni počitek in se odpravili peš iz Velikega Rujna do kanjona Velike Paklenice. Čeprav malo utrujeni od celodnevnega pešačenja v visokogorju Velebita, so bili zadovoljni s turo. Še posebej so bili veseli, ko jih je pričakala dobra večerja, za katero je poskrbel Miha.
Ko se ni plezalo, se je družilo na terasi apartmajev, kjer smo po vsakem dnevu imeli analizo. Obvezno pa je bilo “štempljanje” pri Dinku. (Če ne greš tja, nisi bil v Pakli. 🙂 )
Kmalu spet pridemo v objem kanjona, kamor se, kljub naporu pridemo spočit in uživat.
