Mont Blanc

Ideja je bila že nekaj časa v glavi, marca sem dobila vabilo, sledile so priprave…kondicijske ture sem delala kar nekaj časa, ni pa bilo pravih višincev…19.avgusta se je na našo srečo vse poklopilo: vreme, odprtje poti Gouter, dopust, prevoz, …Pa smo šli na pot, dolgo 850 km.

Prvi dan do Chamonixa, drugi dan z zobato železnico iz mesta Le Fayet (584m) do točke Nid D`Aigle (2380m). Tu se je začela naša tura, na začetku je lahka pot do koče Refuge de Tete Rousse (3187m), prva težava je koluar, kjer trepetaš, da bo nate priletel kak kamen. A ko si mimo tega, se začne uživancija. Poplezavanje po skalah, na težavnih in nevarnih mestih zavarovano z jeklenico. Po cca. 6h prispeš do stare koče, čez greben pa do nove koče  Refuge du Gouter (3863m). Koča na tej višini, je čudovita, lepa, čista, fenomenalna. O prijaznosti osebja pa raje ne bom, ker če nimaš vodnika, se kar namatraš. Cene na koči so pa : pivo 0,33 za 9€, termovka s čajem za naslednji dan 5€, …

Drugi dan smo vstali že zelo zgodaj (ob 1:30), pozajtrkovali, se pripravili in šli za kolonami ljudi, ki so imeli vsi isti cilj – osvojiti Belo goro, kot jo imenujejo. Pot je bila uhojena, na mestih naporna, mraza do vrha niti ne čutiš. Doživeli smo vstajanje sonca nad 4500m, po 4h pa vrh Mont Blanca. Ko stojiš na vrhu, se zaveš, da ima vsak korak do vrha svojo vrednost. Občutka in lepote, ki sem jo doživela na vrhu se ne da opisat. Noro, nepozabno, lepo, čudovito.

Sledil je še sestop iz vrha do zobate železnice, glede na višince smo bili kar na ˝tempirani˝, ker  smo morali ujeti vlak za v dolino in ker je bil ravno petek, je bil precej poln turistov, ampak smo vseeno dobili mesto. V dolino smo prispeli ob 17:30, kjer nas je naš šofer čakal z zasluženim mrzlim pivom.

Zvečer smo si privoščili še pico za 15€ (navadno, da ne bo pomote) in veliko pivo za 8€ v predmestju Chamonixa, v centru je vse še za par € dražje. v glavnem cene da te kap.

Vsi presrečni, zadovoljni in polni vtisov smo se četrti dan zadovoljni vrnili v Slovenijo. Zame je bila to tura, za katero sem mislila, da je ˝misija nemogoče˝, pa sem zmogla in bi jo (jo bom) z veseljem ponovila.

Prilagam še par fotk

Chamonix

Chamonix

MB (65)

končna postaja zobate železnice Nid D`Aigle

MB (110)

MB (114)

skozi koluar

MB (81)

Aiguille du Midi

MB (105)

Refuge de Tete Rousse 3187 m

MB (127)

poplezavanje

MB (133)

daleč je še

MB (149)

MB (162)

pred kočo Refuge du Gouter 3863 m

REFUGE DU GOUTER

MB (169)

zahajajoče sonce

MB (202)

jutro

MB (206)

greben

MB (225)

veselje na vrhu

MB (239)

sestop

MB (247)

MB (260)

stražar

stražar

...tam gor smo bili...

…tam gor smo bili…

 

Dodaj odgovor