Z Nejcem Marčičem sva se končno zmenila da greva ponovit smer, za katero sva ze zmenila že par let nazaj. Gre za linijo v Rogljici, ki so jo prvi zlezli Jirij Hladnik, Borut Kozlevčar in Maja Lobnik. Linija je ena lepših v Julijcih. Obema pa so tudi všeč stene nad Krnico, zato sva se hitro odločila za to smer.
Dostop je hitro minil, ob pristopi na polico pod rogljico pa sva videla da sta prva dva cuga čisto mokra. Ker noben ni imel želje po plezanju mokrih šestic sva ju obvila po centralnem stebru. Po obvozu sva užgala varjanto za pridne in si malo otežila dostop v izrazito poč. To je najlepši del smer. Izredno strma poč je dolga okoli 100m. Vmes imaš občutek da plezaš v granitu ne pa v krušljivih julijcih.
V srednjem delu se stena malo položi in prečka centralni steber. Kmalu po poležnem delu pase spremeni kvaliteta skale, ki ni več monolitna kot spodaj.V tej čudni skali te čaka tudi ključ smeri. Najprej previsna poč, nato pa še kar previsne krušljive luske (precej težko in zanimivo). Čez cug sem se zbasal šele v četrtem poizkusu, ker sem najprej poizkušal v plati na levi. Potem se stena spet položi, kvaliteta skale pa se še malo poslabša. V treh cugih dosežeš rob stene.
Morebitnim ponavljalcem priporočava 2 seta frendov do #3, dva ali tri profilce in še nekaj jeseničanov. V smeri sva pustila še 5 klinov. Trije bodo v pomoč v težjih delih, en na štantu, en pa samo dela zgago malo levo od najtežjega dela(faljen poizkus). Skica v Slovenskem alpinizmu je malo nerodno prerisana, priporočava original.
