Tomažev steber: VI-/V, 350 m
Z Lidijo nisva Korošca, pa sva v soboto kljub temu, v času tabora »Koroška pleza«, plezala v severni steni Grintovca. Ko preplezam tako lepo smer, je težko biti sebičen in navdušenje obdržati le zase. Odločil sem se podati nekaj svojih vtisov tudi ostalim.
Spodnji položnejši del smeri, do stika s Košutovo smerjo ni najbolj privlačen. Ko pa se zapodiš v prvo zajedo v izrazitem stebru, ti je kmalu jasno, da se pravo uživaško plezanje šele začenja.
V opisu smeri v Plezalnem vodniku Jezersko, se pod kaminom omenja vesna prečnica 3 m v levo. Sam nisem ljubitelj takih »vesnih prečnic«, zato sem odločil za meni bolj prijazno varianto. Vpel sem najvišji klin, se spustil cca 2 m nižje in po plati zlezel v širok kamin na levi. Verjetno bi se prestop v kamin dalo splezat naravnost nad omenjenim klinom, ali pa takoj levo od njega.
Kamin (V) je ena sama poslastica, eden najlepših, ki sem jih plezal do sedaj. Je ravno prav širok z obilo oprimkov, stopov in zadosti klinov. Z varovališča nad kaminom nisem plezal levo čez plošče kot je v opisu. Šel sem 2 m desno, potem v ozek žleb naravnost gor. Tam je tudi nekaj klinov. Po žlebu do previsnih plat, nato nekoliko siten prehod v levo v trave in žleb, (IV). Tako raztežaj zaključiš na naloženi polici pod vršno glavo stebra.
Tu te čaka najtežji raztežaj smeri, ki kar »drži« (V+), desert smeri je previsna luska na koncu (VI-). Nekaj metrov pod lusko sta v poči zabita bong in lesena zagozda, tako da menim, da nekatere naveze previs premagajo malo nižje od luske. Luska je pač luska in nikoli ne veš, kako bo držala. Verjetno nisem edini, ki se mu porajalo to vprašanje. Varovališču takoj nad lusko sem dodal »jeseničana«, ki se je dobro »zlil« v steno. Malo pomislekov sem imel, kako bo šlo Lidiji čez lusko, saj se je treba rahlo »poštemat«, vendar jo je elegantno splezala. Pa še umetniški vtis je bil zagotovo lepši od mojega.
Od varovališča nad lusko imaš še lažji raztežaj do lepe travnate gredine, kjer sva smer zaključila in se naužila toplega sonca. Tega je predvsem Lidija, ali bolje njeni prsti na rokah, v smeri zelo pogrešala. Izstopiš po ploščah na vrh smeri ali rahlo proti levi na sestopno gredino , ki te pripelje na markirano pot iz Mlinarskega sedla.
