Jugov steber, 28.6.2015
Sprva nisem nameraval risat skico in pisati opis smeri, ampak glede na to, da skica za to smer ne obstaja, ali ni dostopna plezalski javnosti, sem se odločil, da tako pomagam ponoviteljem smeri. Z opisom si prislužujem pravico za možnost do nepravilnosti poteka osnovne smeri.
Smer je resna, razen dveh raztežajev neopremljena, kladivo je potrebno dobro vihteti, poke za kline se da zlahka poiskati. Čvrstost skale je solidno dobra.
Smer vstopi po od daleč vidni zajedi, ki jo preplezaš v treh raztežajih. Edino mesto, ki po težavnosti izstopa je manjši prag, katerega premagaš po desni strani. Težavnost ne presega IV stopnje.
Po koncu zajede te čaka znameniti previs pod dvema navzdol obrnjenimi votlinama. Le te vidiš šele ko si čez previs. V previsu sta dva stara klina. Lotiš se ga tako, da najprej plezaš nekaj metrov po manjši plošči v levo, nato v razkoraku čez klina do dveh votlin na stojišče, V+.
Od tu nadaljuješ v levo, po imenitni večji beli plošči. Nekoliko je težaven prestop v levo. Ko v plošči zmanjka oprimkov se prestaviš v zajedo in po njej do stojišča, IV-V. To je prvi od dveh zadostno opremljenih raztežajev. Še en raztežaj po plošči II-III in si na vrhu rušnate glave.
Od tu rahlo desno v steno , dva dolga raztežaja po gredini z manjšimi skoki III-IV, najde se kakšen klin in en rušnat grm. Tako dosežeš strmo steno, pod katero si urediš stojišče. Sledil sem opisu »V naših stenah«, kljub temu da mi je intuicija dejala, da bi bilo lepše in bolj varno po levi čez manjši previs, mimo zagozde v zajedo. Šel sem po gladki izpostavljeni polički v pokončno plato do previsa,v katerem je bil zabit star klin s prusikom za umik. Klin sem še malo bolj zabil, lotil se previsa prvič, drugič…tretjič. Vse bolj mi je bilo jasno, da tu ne bo šlo, saj nad previsom ni omembe vrednih oprimkov, le gladka strma plošča. Če je to kakšna varianta, jo odsvetujem. Izkazalo se je, da je bila vrnitev na stojišče pametnejša.
Od tega stojišča pod strmo steno sva nadaljevala »za nosom«. Čez manjši previs na levi, nad njim je še zmeraj lesena zagozda s prusikom, v zajedo in po njej strmo do konca na stojišče, IV-V. To je drugi od dveh zadostno opremljenih raztežajev.
Z vrha zajede nadaljuješ po ploščah rahlo v levo III-IV. Dosežeš stojišče nad navzdol visečo ploščo, v kateri je klin. Nad ploščo je krušljiva strma stena. Prečiš levo po plošči sprva navzdol, nato mimo na videz podrte luske navzgor na naslednje stojišče pred previsnim kotom, III-IV.
Videz krušljivosti je v resnici solidno čvrsta skala. V začetnem previsu je že prvi star klin, kmalu tudi drugi. Čez oba previsa, V, v zajedo in po njej naravnost gor, kjer dosežeš melišča tik pod linijo Zahodne zajede.
Božidar Družijanić in Lidija Režek Družijanič, oba AO Jesenice
