Neretva climbing 2014

Neretva climbing 2014

Kmalu  po oktobrskem taboru »Glavno da se klajba«  (glej prispevek AO Jesenice, Mare), sva se spet vrnila v toplejše kraje.  Letina oljk je letos bolj klavrna, zato sva si z Lidijo privoščila malo več raziskovanja in plezanja. Načrt je bil preplezati nekaj novega.

Nameravala sva še obiskati plezališče »Vrt ciklama«, na sotočju reke Drežnice in Neretve,  SZ od Mostarja v BiH. Tam je okoli 50  navrtanih smeri,  vendar nama je zmanjkalo časa.

Najprej sva obiskala steno Male Rujnice nad reko Neretvo. Na izhodišče se pripeljemo po lokalni cesti iz Ploč proti Desnam, ali iz Metkovića čez Kulo Norinsko proti Desnam.  Avto pustimo na »parkirišču« ob cesti in jo mahnemo  po na novo pogozdenem terenu naravnost proti najvišjem delu stene Male Rujnice. Ta je v plezalskem smislu skromne višine, približno 120 m, vendar je plezanje lepo, skala večinoma zelo kompaktna, plošče razčlenjene, previsi pa ne prehudi. O razgledu z vrha stene na delto reke Neretve in območje južne Dalmacije ne gre izgubljati besed, ta je naravnost fantastičen. Težko si je predstavljati, da skisani možgani energetskih in političnih veljakov »Lipe naše« nameravajo v ta okolje umestiti termo-elektrarno Ploče na premog in ga tako skupaj z njegovimi prebivalci za vedno uničit.

V steni Male Rujnice sva 27.10.2014 splezala dve prvenstveni smeri.

1. Mandarina, IV+/III-IV, 120m. Smer vstopi približno 10 m levo od izrazitega stebra v najvišjem delu stene. Na višini 3 m sva v sončni uri pustila rdeč prusik. Od njega malo višje in po lahki rampi desno gor pod manjši previs, kjer sva pustila profilni klin. Čez previs IV+ nadaljujemo po izrazitem razu ter ploščah na varovališče – sončna ura. Od tu malo lažjega sveta čez plošče v desno na raz IV-, do varovališča na drevesu. Od tu naravnost gor po ploščah bogatimi s prijemi in nato po poči IV+ na vrh stene.  V prvem raztežaju bi bilo dobro, zaradi varnejšega plezanja, očistit nekaj manjših skal in en majav balvan.
2. Zelena energija, V+/IV-V, 110m. Vstop je pri beli skali in pogorelem drevesu, približno 40 m desno od smeri Mandarina . Na višini 4 m sva v sončni uri pustila rumen prusik. Plezamo naravnost gor po ploščah V-, nato po gredini v desno na varovališče na drevesu. Vmesno varovanje se da lepo urejat s frendi in sončnimi urami. Od tu nadaljujemo naravnost gor, nato po kosmati polici v desno pod previse V+, s čudovito skalo, kjer sva pustila dva profilna klina – tržičana.  Raztežaj zaključiš pod rahlo previsno 10 m steno, s počjo po sredini. Varovališče zopet urediš na drevesu. Od tu previsno steno obvoziš po desni, kjer v lepem plezanju III/IV izstopiš malo pod vrh stene. Smer krasi izredno kvalitetna skala in čudovito plezanje.   Sestop za obe smeri; Z vrha nadaljujemo v smeri zahoda, poiščemo poraščen žleb na levi strani. Po njem navzdol max. II, dokler ne pridemo do skoka. Tu naredimo en spust po vrvi, približno 45 m do podnožja stene.

Steno Vitra nad Zaostrogom poznava že od leta 2012, ko sva tam preplezala prvenstveno smer Prvo maslinovo ulje.

30.10. letos pa sva v levem oz. zahodnem delu stene, ki je višji in bolj pokonci splezala novo smer.

1. Jerebica, V+/IV-V, 335 m. V smer vstopimo na najnižjem delu stene. Po polički levo od izrazitega grma bršljana pridemo pod previs, kjer sva pustila  rdeče pobarvan klin jeseničan. Nadaljujemo mimo naloženega balvana in drevesa naravnost po razu in ploščah V, na varovališče na drevesu. Od tu naravnost gor in nato desno na varovališče na večje drevo. V prvih dveh raztežajih je kvaliteta skale večkrat načela psiho.  Od drevesa levo v ploščo in nato poraščen in pokončen žleb in desno na varovališče na drevesu. Meter levo od njega sva pustila klin jeseničan. Od tu rahlo levo in po logični liniji čez dva previsa V+ v zajedo rahlo desno in gor na naloženo gredino na varovališče na drevesu. Nadaljujemo za celo dolžino vrvi 60 m naravnost gor po logični liniji, kjer se izmenjujejo zajede, manjši previsi in plošče, do od deleč opaznega manjšega stolpa na razu in mimo njega po poči do varovališča na drevesu. Od tu levo v plošče, mimo dveh dreves in zopet v desno po razčlenjenem terenu za celotno dolžino vrvi 60m. Zadnji 7. raztežaj sva potegnila prav tako naravnost gor po logični liniji do lažjega sveta, kjer sva se razvezala. Od tu je še 15 min hoje do sedla, kjer na jug  poteka sestop po poraščenem žlebu. Za smer je značilna slaba skala v prvih dveh raztežajih in izdelava vseh varovališč na drevesih.

Zadnji plezalni dan sva preživela v plezališču v Kleku, ki se nahaja nad magistralno cesto na samem uvozu v mesto. Za enkrat premore 8 smeri, dolžine od 15 do 25 m, najtežja izstopa z oceno okoli 6b. Skala je za enkrat  zelo groba, kar ni čudno, saj je plezališče popolnoma novo. Za informacije glede plezališča se zahvaljujeva lokalnem HGSS mojstru Jadranu, ki nama je dal ustrezne informacije.