V soboto sva z Božotom plezala Skalaško s Čopovim stebrom, v Vratih sva bila dovolj zgodaj, da sva prehitela pobiralko parkirnine, hitro se odpraviva pod steno pred nama vidiva navezo za katero sva mislila, da gre tudi v Skalaško a ko prideva bliže videva, da gresta v drugo smer, vprašava kaj plezata, odgovorita Korenino, (kasneje izvem, da sta bila to Luka Lindič in Andrej Grmovšek, ki sta opravila prvo ponovitev Knezove smeri – Korenina), tako sva bila prva v Skalaški in kar hitro na Gorenjskem turncu, pomalicava in naprej v Čopa, v steni je bilo ta dan kar nekaj navez, a v Čopu sva bila edina in po vpisni knjigi sodeč šele druga naveza letos. Tudi z vremenom sva imela srečo, ploha naju je praktično obšla, steno je le malo oprhalo in je bila hitro suha. Pohvaliti moram Božota, ki je celotno smer plezal naprej in prosto, jaz pa sem mu samo sledil kar pa tudi sploh ni mačji kašelj. Po 12 urah sva na robu stene, sestopiva čez plemenice z mislimi na pir pri Aljažu.